STARŠI POZDRAVLJENI !

Ta stran je namenjena vam.

Na njej boste našli zanimive članke, koristne povezave, vabila na predavanja, naslove knjig in še mnogo več, vse z željo, da bi vam bila stran v pomoč pri vzgoji vašega otroka.

Cilj vzgoje je dati telesu in duši vso lepoto in popolnost, ki ju moreta imeti. (Platon)

Svetovalna delavka Jasna Bohnec pri svojem delu sodeluje z otroki, njihovimi starši, strokovnimi delavkami v vrtcu in z vodstvom vrtca pri ustvarjanju čim boljših pogojev za dobro počutje in optimalen razvoj otrok.

Pomaga pri razreševanju kritičnih situacij v družini (rojstvo, selitev, smrt, razveze, razvade v družini – alkohol, odvisnost) in pri drugih stiskah, s katerimi se srečujete starši.

Delo svetovalne delavke je namenjeno vsem otrokom in je usmerjeno predvsem v razvojno svetovanje in preventivo. Svetovalna delavka si prizadeva, da bi odrasli otroke bolje razumeli in se na njihove potrebe primerno odzivali.

Za svetovanje in posvetovanje lahko:

• svetovalno delavko obiščete v pisarni v prostorih vrtca Hoče ali Rogoza (torek, četrtek ali petek),
  pokličete po telefonu: (02) 616 55 60,
• pošljete elektronsko pošto na naslov: jasna.bohnec@guest.arnes.si,
• ali se preko vzgojiteljice dogovorite za skupno srečanje (vzgojiteljica, svetovalna delavka in vi) pri pogovorni uri za vašega otroka.

Uradne ure svetovalne službe v vrtcu za starše :

Vrtec Rogoza

Torek: 7:00 – 08:30, 12:00 – 13:00

Vrtec Hoče

Sreda: 12:00 – 15:00

Četrtek: 7:00 – 08:30

Petek: 7:00 – 8:30

Vprašanja za pomoč pri vodenju pogovora z otrokom

Vir :  iskreni.net

Kaj lahko otroka vprašate, ko se vrne iz vrtca, namesto klasičnega: “Kako je bilo v vrtcu?”, na katerega verjetno dobite odgovor : “V redu.”

1. Če bi moral izbrati le eno besedo – s katero bi opisal svoj današnji dan?
2. Te je danes karkoli presenetilo?
3. V čem je bil današnji dan drugačen od včerajšnjega?
4. O čem je danes vzgojiteljica največ govorila?
5. S kom si danes preživel največ časa

Kako lahko z vzgojo krepimo samozavest?

Iz knjige : To znam že sam, avtorja Ingrid Kluge in Georg Pfeifer

• Cenimo edinstvenost svojega otroka
• Gledanje televizije spodbuja pasivnost
• Zaupajmo otroku
• Pozornost samo za njega
• Strupene besede

Vsak človek je edinstveno bitje, tudi otrok. Otrok ima pravico, da ga jemljemo resno. Naučimo se ceniti edinstvenost svojega otroka. Odrasli pogosto pripovedujemo o svojih otrocih, kadar so ti prisotni. S tem na nek način zanikamo njihovo prisotnost in pokažemo, da njihove osebnosti ne cenimo dovolj. Vključimo raje otroke v pogovor in ne govorimo o njih, kot da jih ni zraven.

Gledanje televizije spodbuja pasivnost, ki je prav tako sestavni del plahosti. Televizijski junaki namesto otroka dosegajo tisto, česar sam ne zmore: so priljubljeni, pogumni in samozavestni. Ne dopustimo, da bi naš otrok živel svoje sanje skozi televizijske junake. Televizija ni življenje. To jih čaka zunaj, pred hišo. Otrok naj ne gleda televizije sam. Glejmo jo z njim.

Če otrokovo dejavnost neprestano prekinjamo, bo kaj kmalu verjel, da je narobe vse, česar se loti. Poskusimo zgolj opazovati otrokovo dejavnost in ne posegajmo vanjo. Pokažimo mu, da mu zaupamo.

Vsak otrok si vsaj enkrat v dnevu zasluži pozornost , ki je namenjena samo njemu. Otroku lahko damo veliko več v 15 minutah koncentrirane pozornosti, kot če smo ves dan zgolj fizično prisotni.

Izogibajmo se besed kot so :

Vsi »vedno – stavki« in » že – spet – stavki«
Primeri: »Ti vedno kaj pokvariš. Zakaj se vedno tako nerodno nastavljaš? Ne skači mi vedno v besedo.«

Vsi »za – to – si – še- stavki«
»Za to si še premajhen, premalo močan, preneumen, predebel.«

Vsi »ne-bodi-no-tako-stavki«
»Ne bodi no tako bojazljiv, tako plah, tako nemiren, tako površen.«

S takimi stavki starši odpiramo predalčke in vanje tlačimo svoje otroke, ki nato potrebujejo ogromno truda, da se izvlečejo iz njih!!!

 Otroci in hišna opravila?

V naši družini to sploh ni problem! (iz revije Družina in Življenje, str. 13)

V družini Šimonka, kjer imajo 4 otroke, nam prijazno posredujejo razdelitev del po seznamu, s katerim je vsak od otrok prevzel svoj del obveznosti.

Na oglasni deski imajo izobešen takšen seznam opravil:

Kuhinja
Posodo zložiti v pomivalni stroj, preostalo posodo umiti, pobrisati kuhinjske elemente in štedilnik, odnesti organske odpadke. Počistiti mizo.

Perilo
Ločiti po barvah, dati v pralni stroj, oprano perilo dati v sušilni stroj, suho zložiti in raznositi po sobah.

Sesanje
Sproti sesati po potrebi, sesanje cele hiše enkrat na teden – v soboto, takrat tudi pobrisati tla.

Kopalnica, WC
Vzdrževati red čez teden, enkrat na teden počistiti celo kopalnico in WC.

Otroke je potrebno nenehno nadzirati. Če delo ni dovolj dobro oz. do konca opravljeno, otroka pokličemo in mora delo dokončati.

Dobro opravljeno delo pohvalimo. “Danes si pa kuhinjo res super počistil.” Danes si majice odlično zložila.

Od starejših otrok pričakujeva več samostojnosti. Največ pomoči in navodil dobiva najmlajši. Starši si moramo vzeti čas in otroku natančno pokazati, kako naj določeno nalogo opravi.

Ob sobotah stopimo skupaj in vsi pospravljamo.

Znižajmo (nekoliko) svoja pričakovanja. To velja predvsem za nas , ženske. Naši otroci se šele učijo opravljati določena opravila. Delo ne bo takoj brezhibno, ne bo vse tako kot bi mi želeli. Bo pa vedno bolje in bolje.

Žoga, najboljša igrača vseh časov

Vir : http://www.ntcucenje.com/sl/zoga-najboljsa-igraca-vseh-casov

Gibanje in igra kot pomemben dejavnik razvoja, njeno veličanstvo žoga – igrača za vsakega in igrača za vse!

Vsi otroci imajo žogo, ampak se z njo ne igrajo toliko kot bi se morali. To je velika napaka. V dobi moderne tehnologije je po krivici zapostavljena, čeprav je zelo močno orožje za razvoj otrok. Naravno je, da se otrok uči skozi igro in gibanje. Igranje je v človekovi naravi , je osnovna potreba in elementarni način izražanja. Otroci se morajo gibati, da se zdravo razvijajo in dobro počutijo. Gibanje je osnova za razvoj možganov, navaja dr. R. Rajović.

Doseganje dobrih motoričnih rezultatov se neizogibno pozitivno prenaša tudi na ostala področja otrokovega delovanja. Fizična aktivnost je za človeka, še posebej pa za otroka v razvoju, nujna. Program dela NTC delavnic med drugim poudarja kako zelo je pomembna fizična aktivnost v naravi kot tudi v vsakdanjih interakcijah med otrokom in odraslim, v samem procesu učenja.

Vse več je otrok s kombiniranimi težavami (hiperaktivnost, disleksija, disgrafija, slaba fino in grobo motorika, držanje svinčnika, telesna drža, sedenje, slabša koncentracija, pozornost in spomin…). Zagotovo je eden od številnih razlogov za te težave tudi omejevanje motoričnih iger.

Strokovnjaki, pa tudi starši ves čas sledijo novim sredstvom in novim tehnološkim odkritjem, ampak že desetletja nazaj je vsem bilo jasno, da to sredstvo tj. igrača že obstaja, da je vsem na dosegu roke tako enostavna in čarobna, njeno veličanstvo ŽOGA.

Ja, vse bi bilo lahko tako enostavno ampak v tem trenutku sama beseda ŽOGA, poraja kopico možnih problemov pri današnjih starših in tudi strokovnjakih. Sledijo različna vprašanja: Kakšna žoga je potrebna? Kakšne velikosti? Kako težka? Katere barve? In podobno. Odgovor je enostaven, otrok potrebuje ŽOGO. Dragi starši, pustite otroku, da sam izbere žogo, ponudite mu dve ali tri, a izbor naj bo njegov. Neverjetno je, ampak otrok izbere točno tisto igračo, v tem primeru žogo, katera mu je tudi v resnici potrebna.

Izkušnje govorijo, da težje žoge izbirajo otroci, ki imajo težave pri proprioceptivni integraciji. Propriocepcija, katero pogosto imenujejo šesti čut je sposobnost kontroliranja mišic in ravnotežja, s pomočjo katere se oseba upira gravitaciji. Vpliv gravitacije je eden od največjih spodbujevalcev živčne strukture, ker se odvija konstantno, za razliko od ostalih dražljajev. Gravitacija je tako močen dražljaj, da živi svet brez nje ne bi obstajal. Znanstveniki so poslali žive organizme v vesolje, da bi testirali kako pomanjkanje gravitacije vpliva na možgane, ugotovili so, da pride do hitre in bistvene degeneracije možganskih celic. Gravitaciji se upiramo tako, da koristimo svoje velike mišice in sklepe, kar je zelo pomembna sposobnost našega telesa. Lahko zaključimo, da mirovanje, pretirana uporaba pametnih telefonov ali sedenje pred televizorji, zmanjšujejo vpliv gravitacije kot pomembnega dražljaja kateri v veliki meri vpliva na razvoj možganov. Vse več je otrok, katerim manjka notranja karta lastnega telesa, tako imenovana shema telesa, katera se pri otrocih tipičnega razvoja oblikuje v prvih letih življenja. Veliko otrok ne zmore prepoznati dele svojega telesa v ogledalu, čeprav vedo, da imajo nos, ko jim rečemo, da ga pokažejo, se pogosto zgodi, da pokažejo neki drugi del telesa na glavi, na primer uho. Taki otroci so nerodni in se pogosto zaletavajo v predmete, ki se znajdejo pred njimi. Ko stojijo in zaprejo oči, se majejo in opotekajo. Tak občutek oddaljenosti od svojega telesa ima močen vpliv tudi na socializacijo in čustveni razvoj otroka. Otroci bi morali bolje občutiti svoje telo in njegove meje, zato je z njimi potrebno vaditi doživetje sheme telesa z naslednjimi vajami: Postavi žogo na glavo! Dvigni žogo z levo roko! Daj si žogo za hrbet ipd. Medtem, ko otroci izvajajo prej navedene naloge, hkrati osvajajo tudi prostorsko in časovno predstavo.

Otrok, ki ni osvojil fino motorike, bo v večini izbral najmanjšo žogo in z njo poizkušal uspešno manipulirati. To je dobro, ker bo otrok takrat vadil določeno veščino zaradi notranje motivacije, to pa je pomemben dejavnik pri učenju. Nekateri otroci bodo izbrali grobo, bodičasto žogo. Taki otroci potrebujejo, da si ustvarijo ravnovesje v taktilni občutljivosti. Torej prepustimo izbor žoge otroku.

Dejstvo je, da je v današnjem času žoga zapostavljeno ampak zagotovo močno orožje za razvoj. Otrok je pri petih letih sposoben ujeti žogo z razprtima rokama oziroma dlanema. U Srbiji le 50% otrok te starosti zmore desetkrat ujeti žogo z iztegnjenima rokama. Če otroku ni bil pravočasno spodbujen, določene spretnosti nikoli ne bo razvil v celotnem obsegu. Spodbudno okolje ima direkten vpliv na razvoj možganov, predvsem na skorjo velikih možganov in pripomore k optimalnemu razvoju veščin in sposobnosti otroka.

Vpliv žoge je velik in res je žoga najboljša igrača vseh časov /generacij in starosti.
Poglejmo zakaj:

• Aktivnosti z žogo zmanjšujejo težave v vizuelno-motorični koordinaciji
• Pri vodenih aktivnostih se otroci učijo, da spoštujejo sledenje navodilom od enostavnejših do zahtevnejših. Učijo se, da ima vsako delo vrstni red, ki je zelo pomemben.
• Aktivnosti z žogo izboljšujejo sposobnost prostorskih predstav
• S sledenjem navodilom obvladujejo tudi časovno dimenzijo
• Učijo se, da usmerjajo telo v skladu z nalogami, ki jih dobivajo: Vzemi žogo z levo roko in hodi po narisani črti in podobno
• Aktivnost z žogo vključuje čutilo vida, sluha, ravnotežja, taktilno in proprioceptivno čutilo, aktivira veliko število delov skorje velikih možganov in s tem gradi bogato nevronsko mrežo
• Zmanjšuje težave pri določanju velikosti, razdaljah in moči
• Odlična aerobna aktivnost, ki pripomore boljši pritok kisika v možgane
• Žoga nam daje možnost da korektivno delujemo na hiperaktivno obnašanje in velikokrat ga lahko popravimo
• Podaljšuje pozornost (dolžino)
• Žoga je pomembna za razvoj in spodbudo delov skorje velikih možganov za dinamično namestitev, fino motoriko in ravnotežje. Žoga je močno sredstvo za v zgodnjem preprečevanju dispraksije, disgrafije in disleksije, motnje, ki se lahko pokažejo v šolski dobi.

Z gledanjem televizije in uporabo računalnikov se vse bolj zapostavlja razvoj te izredno pomembne funkcije oči, kar posledično lahko privede do zmanjšanega števila sinaps v posameznih delih možganov. Dinamično prilagajanje se razvija skoraj v celoti do petega (sedmega) leta starosti, s hitrimi premiki oči, tekom, spremljanjem predmetov, preskakovanjem ovir, ampak otroci pa danes vse pogosteje igro zamenjujejo za gledanje v ekran, kar zelo negativno vpliva na razvoj, poudarja dr. R. Rajović. Ob spremljanju žoge se oko ves čas prilagaja, zato je žoga idealno sredstvo za vaje in aktivnosti kot so: Med dvema ognjema, metanje žoge, kotaljenje, podajanje, tenis, namizni tenis, in mnoge druge. Aktivnosti in ideje so številne. Bogata zbirka pozabljenih žog, se najde v vsaki hiši, vsaka žoga je dobra, ne glede ali je velika ali majhna, ali visi na vrvi, je ovita v mrežo ali ne, pomembno je, da se otrok giblje z žogo in jo spremlja.

• ŽOGA ni draga in je dostopna vsakemu otroku. Igrača za vsakega in igrača za vse!

Običajno je, da imajo otroci radi motorične igre še zlasti s svojimi starši. Otroci že v svojem zgodnjem otroštvu uživajo v aktivnostih z žogo, za nas kot starše pa je porazno kako in na kakšen način se nehote »potrudimo« da otroke odvrnemo od te iste igrače in jih preusmerimo v virtualni svet, svet igric in TV programov.

Zmanjšajte gledanje televizije. Ponudite otroku druge vsebine. IGRA JE POMEMBEN DEJAVNIK RAZVOJA. Igrajte se s svojim otrokom vse igre, ki vam jih predlaga, menjajte vloge in hkrati neopazno kontrolirajte tok igre. Skupna igra je neprecenljivo pomembna za razvijanje intimnosti in izmenjavo najboljših in najbolj skritih čustev in žoga je pri tem vaš zaveznik.

Avtor teksta: Anica Jezdić
Prevod: Vanja Jovićević